Ah to vrtčevsko obdobje – starši veste o čem govorimo…

Zagotovo ni starša, ki ga ne bi pestile številne skrbi v obdobju, ko njihov otrok prestopi prag vrtca ali šole. Čim se bliža konec poletja, se nas poloti nejevolja, saj se zavemo, da z jesenjo in nižjimi temperaturami prihaja tudi dolga sezona okužb in prehladnih obolenj. Naši najmlajši se jim na žalost ne morejo izogniti. Pri tem so najbolj na udaru tisti otroci, ki se šele vključujejo v vrtčevsko okolje in so bili do sedaj v varnem zavetju doma.

Naš otrok je v vrtcu ali šoli vsak dan v stiku z drugimi otroci, ki so lahko bodisi že prehlajeni bodisi so šele v inkubacijski fazi brez simptomov bolezni oz. so povsem zdravi prenašalci. Verjetnost prenosa virusov ali bakterij je zato v takšnem okolju zelo visoka. Večina otrok ima sicer povsem normalen, vendar glede na starost še ne dovolj »dozorel« imunski sistem. Zato manjši otroci pogosteje in resneje zbolevajo.

Respiratorne okužbe

Najbolj pogost je prenos akutnih respiratornih okužb (virusnih ali bakterijskih), niso pa redka obdobja, ko v posameznih sredinah izbruhnejo črevesne nalezljive bolezni, kožne infekcije ali parazitske bolezni.

Zgodnje vključevanje otrok v vrtec, tako rekoč že v jasli močno sovpada s pogostim zbolevanjem. To znaša v povprečju dva do tri krat na mesec. Šele po treh letih vključenosti otroka v vrtčevsko okolje upade pogostost obolevanja na raven obolevanja otrok, ki vrtca ne obiskujejo.

Zdrave navade

Če pogledamo z druge strani nam je jasno, da je prebolevanje okužb v otroštvu povsem normalno. Otroci jih ne morejo preskočiti, k sreči pa poznamo načine, kako lahko našim najmlajšim in njihovemu imunskemu sistemu pomagamo, da se ta okrepi in deluje v vseh situacijah.

Zelo pomembno je, da otrokom že od majhnih nog privzgojimo zdrave navade, kot so: redno umivanje rok, uživanje zdrave in čim bolj raznolike hrane z veliko sadja in zelenjave, preživljanje prostega časa na svežem zraku in tistega kar si straši najbolj želimo – dovolj spanca. Poskušajte svoje otroke čim bolj zgodaj navaditi, da položijo roko pred usta, kadar kihajo ali kašljajo in da obrišejo polne noske v robec. Razložite jim, da tako ščitijo druge otroke in da bodo s temi preprostimi dejanji pozitiven zgled svojim vrstnikom.

Beta-glukani – (po)moč iz narave

Toda zdrave navade niso vedno dovolj. Zgodi se, da naši najmlajši v nekem obdobju potrebujejo dodatno (po)moč za odpornost. V takšnih primerih lahko posežete po prehranskih dopolnilih z beta-glukani (pomembno je, da so visoko, vsaj 80% prečiščeni) ter vitaminom C in cinkom, ki prispevata k normalnemu delovanju imunskega sistema.

Beta-glukani so dolgoverižni polisaharidi, ki imajo v svoji strukturi monomere D-glukoze povezane z beta-glikozidnimi vezmi. Naravno so prisotni v celuloznih vlaknih rastlin, v celičnih stenah kvasovk, žitnih otrobih (ječmen, oves, rž in pšenica), v gobah reishi, shiitake in maitake ter algah in celičnih stenah bakterij. Prvič so jih izolirali že leta 1968. Beta-glukani izolirani iz kvasa oz. kvasovk Saccharomyces cerevisiae so v netopni obliki beta–(1,3/1,6-D-glukan), ki ima glede na podatke številnih študij boljšo biološko uporabnost v primerjavi s topno obliko (1,3/1,4 beta-glukan).